Objektivi za Nikon D800

 
(oktober 2012)
 

Nikon D800 zahteva vrhunske objektive. Danes imam že kar veliko zbirko objektivov. Da bi z D800 dosegal čim boljše rezultate, sem se lotil sistematičnega testiranja vseh svojih objektivov (tudi DX) in celo nekaj izposojenih. Pri tem pa sem testiral samo ostrino objektivov, kajti ostale optične napake, kot so kromatska aberacija, distorzija in vinjetiranje je relativno lahko odpraviti v programih za obdelavo slike, predvsem v RAW konverterjih (Lightroom, Capture NX...).

Ko sem fotografiral z D3, sem imel v svoji zbirki zelo veliko ostrih objektivov, z D800 pa se je situacija precej spremenila... Ne rečem, da so objektivi postali neostri, lahko pa rečem, da so zelo različno ostri, medtem ko so si bili na D3 zelo podobni.

Metodologija testiranja je bila sledeča. Fotografiral sem testno karto, tako da je bila kamera pritrjena na stabilno stojalo in usmerjena maksimalno pravokotno nanjo. Osvetljeval sem izključno z daljinsko kontroliranima bliskavicama (2x SB-800), tako da sem eleminiral efekt tresenja kamere. Ostril sem v "Live view" načinu. Ko sem dobljene slike analiziral na računalniku, sem zajemal vzorce v devetih točkah karte (testne črtice so bile orientirane v različne smeri) in rezultate (ko se črtice subjektivno zlijejo v sivino) vpisoval v Excel tabelo. Podatke sem postopno združeval. V prvi fazi sem iz devetih odčitkov dobil tri podatke za ostrino na sredini, na robu in v vogalu. Z združevanje slednjih sem dobil oceno za celotno sliko pri določeni zaslonki. S povprečenjem teh ocen od največje zaslonke do f/11 (bolj zaprtih vrednosti nisem upošteval, ker se kvalitete slik izenačijo zaradi efekta difrakcije) sem dobil povprečno oceno za objektiv, oziroma za določeno goriščno razdaljo pri zum objektivu. Pri zum objektivih sem povprečil še vse goriščne razdalje, da sem s tem dobil končno oceno objektiva. Vse rezultate sem si tudi grafično prikazal z grafi v Excelu in moram reči da sem dobil precej lepe in logične krivulje.
 
 

Center = (Ah + Av) / 2
Rob = (Bd + Bv + Cv + Cd) / 4
Vogal = (Dh + Dv + Dd) / 3

Zavedam se, da je tak način točkovanja ostrine objektivov precej subjektiven, vendar je to edini način, da si lahko ustvarim pregled nad množico podatkov. Lahko pa rečem, da so moje ocene vendarle precej realne, kajti ostrina fotografij, ki sem jih kasneje posnel na potovanjih, se je dobro ujemala z mojim točkovanjem.

Rezultati ki sem jih dobil, so bili včasih skladni z mojimi pričakovanji, včasih pa sem naletel tudi na velika presenečenja. Predvsem pa sem našel bolj malo korelacij med mojimi rezultati in uradnimi MTF krivuljami, ki jih ima Nikon objavljene na svoji strani. Nikon prikazuje samo rezultate pri popolnoma odprtih zaslonkah, jaz pa sem ocenjeval pri vseh zaslonkah in rezultate povprečil. Različni objektivi z zapiranjem zaslonke na različen način pridobivajo kvaliteto slike, zato nam podatek o ostrini pri najbolj odprti zaslonki bolj težko ustvari vtis o realni kvaliteti objektiva pri zaslonkah, ki jih v praksi največ uporabljamo.

Pri testiranju pa sem dobil tudi vtis, da je lahko razlika v kvaliteti dveh različnih primerkov istega tipa objektiva večja, kot med objektivi različnih tipov. Zaradi tega natančnih rezultatov testiranja ne bom javno objavljal, kajti ti testi veljajo samo za moje objektive in ne želim da postanejo ljudem vodilo pri nakupovanju. Pri nakupu nekaterih objektivom sem očitno imel srečo, da sem dobil zelo dober primerek, drugod pa smolo, ker sem dobil slabši primerek.

Zanimivo je tudi to, da so profili ostrin pri objektivih zelo različni. Nekateri objektivi imajo izredno ostrino v sredini, proti vogalom pa so precej šibki (tipičen primer je AF-S Nikkor 24-70mm f/2.8G ED), drugi pa imajo izredno enakomerno ostrino od sredine do vogala slike (dober primer je AF-S Micro Nikkor 60mm f/2.8G ED).
 
 
Primer objektiva, ki je v sredini zelo oster in mehak v vogalih (AF-S Nikkor 24-70mm f/2.8G ED @ 35 mm)
 
 

Primer objektiva, ki ima zelo enakomerno razporejeno ostrino od sredine do vogala (AF-S Micro Nikkor 60mm f/2.8G ED)

 
V enem primeru, konkretno AFS Micro-Nikkor 60mm f/2,8, sem odkril da imam izjemno slab primerek objektiva (zelo oster v sredini in zelo neoster v vogalih!). Takega objektiva seveda nisem mogel prodati, ampak sem ga podaril hčerki, ki fotografira z D7000, sam pa sem globoko požrl slino in si kupil novega! Novi je v vogalih neprimerno ostrejši, praktično "idealno" oster. Ker sem ta objektiv uporabljal skoraj izključno v podvodni fotografiji z D2X, te vogalne neostrine sploh nisem opazil in sem ga ves čas imel za enega od svojih boljših objektivov!
 
 
Rezultati (FX)
 

Moj najostrejši objektiv je AF-S VR Micro-Nikkor 105mm f/2.8G IF-ED z zelo širokom območjem najbolj uporabnih zaslonk med f/4 in f/11, vendar s pripombo, da je sredina opazno ostrejša od vogalov.

Na drugem mestu pa se je presenetljivo znašel "ceneni kitajski" AF-S Nikkor 50mm f/1.4G, ki je v sredini najbolj oster med f/2,8 in f/5,6, v skrajnih vogalih pa med f/5,6 in f/8.

Sledi mu moj novi AF-S Micro Nikkor 60mm f/2.8G ED, ki je najostrejši med f/5,6 in f/11. Razporeditev ostrine je izredno enakomerna od vogala do sredine. Moj stari AF-S Micro Nikkor 60mm f/2.8G ED se je zaradi prej omenjene napake znašel na zadnjem mestu. Tudi ta je bil v sredini najostrejši med f/5,6 in f/11, medtem ko je v vogalih dosegel zadovoljujočo ostrino šele pri f/16. Pri zaslonki f/2,8 je bil v sredini skoraj dvakrat ostrejši, kot v vogalih!

Neverjetna ostrina AF-S Nikkor 50mm f/1.4G je bila povod, da sem se nedavno odločil za nakup še dveh "cenenih kitajskih" objektivov: AF-S Nikkor 85mm f/1.8G in AF-S Nikkor 28mm f/1.8G. Prvega sem si najprej izposodil pri Nikon Slovenija in bil nad testom zelo navdušen. Ko sem kupil svojega, sem opazil da je žal malenkost slabši, a še vedno se je znašel na četrtem mestu, z najboljšo ostrino v centru med f/4 in f/11 ter najboljšo v vogalih pri f/11. Izposojeni objektiv je bil predvsem v vogalih nekoliko ostrejši od mojega. Žal pa moram pri tem objektivu poročati o še enem problemu, ki sem ga opazil šele kasneje v praksi: ima izredno močan "back focus", ki sem ga moral korigirati z vrednostjo -15. Tega pri testiranju nisem opazil, ker sem ostril v "Live view" načinu.

AF-S Nikkor 28mm f/1.8G je nekoliko slabši od 50/1,4 in 85/1,8, kar je zaradi zapletene konstrukcije širokokotnih objektivov tudi pričakovati, vendar še vedno ostrejši od večine testiranih zum objektivov. Ima dobro centralno ostrino na širokem območju med f/2,8 in f/11, v vogalih pa je najostrejši pri f/11.

Čeprav Nikon v svojih priporočilih za D800 ne navaja pravkar omenjenih "plastičnih kitajskih" objektivov, mislim da bi jih moral vsak lastnik D800 upoštevati, kajti za veliko manj denarja dobi optično zelo kvalitetne objektive, ki verjetno ne zaostajajo dosti za priporočeno "Made in Japan" "sveto" trojico (24/1,4; 35/1,4 in 85/1,4).

Med objektivi drugih proizvajalcev se mi je najvišje uvrstila Sigma 150mm F2.8 EX APO DG HSM Macro (pred 28/1,8 in za 105/2,8, 85/1,8, 60/2,8 in 50/1,4). Ta objektiv ima višek ostrine pri f/11, tako v sredini, kot v vogalih. Opazil pa sem, da je desni rob nekoliko ostrejši od levega...

Od mojih zum objektivov je daleč najostrejši AF-S Nikkor 70-200mm f/2.8G ED VR II. Najostrejši je pri 200 mm in malenkost manj pri 70 mm. V sredini je nekoliko šibkejši, a še vedno izredno oster. Najboljše območje ostrine je med f/5,6 in f/11, odvisno od goriščne razdalje, s tem da ima pri 70 mm izredno centralno ostrino že pri f/2,8. Za portretno fotografijo je ta objektiv prav "nesramno" oster, saj pokaže čisto vse napake na koži, kar si model gotovo ne bi želel...

Sledi mu AF-S Nikkor 14-24mm f/2.8G ED in malenkost za njim AF-S Nikkor 24-70mm f/2.8G ED.  14-24 je najostrejši pri 14 mm, nato ostrina nekoliko pade in ponovno naraste pri 24 mm. Razpon najboljših zaslonk je med f/4 in f/11, spet odvisno od goriščne razdalje.  Pri 24-70 morda nisem imel posebno srečne roke, kajti moj primerek tega na splošno zelo hvaljenega objektiva ni ravno biser. Pri vseh goriščnicah in zaslonkah sem opazil precej šibke robove, medtem ko je centralna ostrina izredno dobra. Moj primerek ima tudi zelo močno kromatsko aberacijo, predvsem v širšem delu, kakršne si objektiv profesionalnega kalibra ne bi smel privoščiti. Glavna razlika med 14-24 in 24-70 je (presenetljivo) predvsem v tem, da ima 14-24 veliko bolj enakomerno razporeditev ostrine od sredine do vogalov, kot 24-70. Zaradi tega je 24-70 v sredini ostrejši od 14-24, v vogalih pa slabši. 14-24 je tako bolj primeren za krajinarsko fotografijo, 24-70 pa za reportersko.

Od Nikon Slovenija sem si izposodil AF-S Nikkor 24-120mm f/4G ED VR in nad rezultati testa sem bil osupel. Kljub temu da ima kar petkratni razpon goriščnic, je izredno oster v območju od 35 do 70 mm, s tem da so pri vseh goriščnicah pri najbolj odprtih zaslonkah vogali opazno šibkejši od sredine. Na internetu so poročila o ostrini tega objektiva zelo mešana, tako da sem očitno imel v rokah boljši primerek.

Moj najšibkejši zum objektiv je AF-S Nikkor 16-35mm f/4G ED VR, predvsem na račun najkrajših goriščnic (16 do 20 mm), kjer so vogali precej šibki. Ostrina se nato popravi in je v območju 28 do 35 mm zelo dobra, vključno z vogali. Pri 28 mm je vogalna ostrina tako dobra, da je celo nekoliko boljši od AF-S Nikkor 28mm f/1.8G v vogalu! Najboljše zaslonke so med f/5,6 in f/11, odvisno od goriščne razdalje. Tudi pri tem objektivu sem pri fotografiranju v praksi opazil "back focus", ki sem ga korigiral z vrednostjo -7. Žal ta objektiv zaradi večjega razpona goriščnic in možnosti uporabe filtrov veliko več uporabljam kot optično boljšega 14-24 in ga jemljem s seboj predvsem na potovanja. Kljub temu, da sem ga označil za "najslabšega" je to še vedno zelo oster objektiv in vsekakor vreden nakupa.

Testiral sem tudi izposojeni AF-S VR Nikkor 70-300mm f/4.5-5.6G IF-ED, ki sem si ga občasno v "D3 časih" izposojal za potovanja, ker je lažji od 70-200/2,8. Tako kot sem že pričakoval, se je žal izkazalo da je to najslabši od testiranih zum objektivov in kot tak za D800 manj primeren. Za primer naj navedem samo dejstvo, da je 70-200/2,8 skupaj s telekonverterjem TC-14E pri 280 mm veliko ostrejši, kot 70-300/4,5-5,6 pri 300 mm!

Med FX objektivi se je daleč najslabše odrezal 16mm f/2,8 Fisheye, predvsem na račun zelo šibkih robov in vogalov, kjer je ostrina dva do trikrat slabša, kot v sredini! Glede na to, da imajo vsi ribje oko objektivi zelo podoben profil ostrine, je to očitno splošna poteza teh objektivov.

 
 
Rezultati (DX)
 

DX objektivov sem testiral precej manj kot FX, večinoma izposojene. Direktna objektivna primerjava med FX in DX objektivi žal ni možna, saj sem FX objektive testiral s 36 MP, DX pa z 15 MP izrezom. Od testiranih DX objektivov se je znašel daleč na prvem mestu mali in ceneni AF-S DX Micro-Nikkor 40mm f/2.8G IF-ED z največjo ostrino v območju od f/4 do f/11. Ta objektiv, podobno kot 60mm f/2,8, odlikuje tudi izredno enakomerna porazdelitev ostrine od sredine do vogalov.

Od DX zum objektivov se je neverjetno dobro obnesel AF-S DX NIKKOR 18-200mm f/3.5-5.6G ED VR II. Največjo ostrino kaže med 18 in 24 mm, ki pri 35 mm malo pade, vendar ostane skoraj konstantna do 135 mm, nato pa pri 200 mm ponovno pade. Pri krajših goriščnicah je sredina ostra že pri najbolj odprti zaslonki, vogali pa so opazno šibkejši. Najboljše območje kot kompromis ostrine med sredino in vogali je pri skoraj vseh goriščnicah med f/8 in f/11. Za primerjavo sem testiral tudi FX objektiv AF-S Nikkor 70-200mm f/2.8G ED VR II v DX izrezu pri 200 mm (zato da lahko naredim direktno primerjavo). Profesionalni FX 70-200 je pri 200 mm opazno ostrejši od DX 18-200 pri katerikoli goriščnici!

Praktično enako dober je bil tudi izposojeni AF-S DX NIKKOR 16-85mm f/3.5-5.6G ED VR, ki je najboljši pri 16 mm, nato mu ostrina nekoliko pade, vendar je skoraj konstantna do daljšega konca, kjer podobno kot pri 18-200, močno pade. V območju od 16 do 35 mm sta najboljši zaslonki f/8 do f/11, v območju od 50 do 85 mm pa je samo f/11. Najšibkejši vogali so pri 16 in 85 mm, v osrednjem območju pa je ostrina dokaj enakomerno razporejena od sredine do vogalov.

Naslednji po ostrini od DX objektivov je AF-S DX NIKKOR 10-24mm f/3.5-4.5G ED, ki je presenetljivo oster že pri 10 mm, vendar z zelo šibkimi vogali. Tudi pri 12 mm so vogali šibki, od 16 mm dalje pa ima objektiv zelo enakomerno ostrino od sredine do vogalov. Najboljša zaslonka pri vseh goriščnicah je f/11, razen pri 24 mm, kjer je f/8.
Presenetljivo slabo pa se je odrezal moj bivši AF-S DX NIKKOR 12-24mm f/4G ED (ki sem ga po nabavi 10-24 podaril hčerki). Kljub temu, da je 12-24 "profesionalni DX objektiv" (in temu primerno tudi drag!), je v mojem primeru izrazito slabši od 10-24, predvsem na račun zelo slabih vogalov pri vseh goriščnicah. Vogali dosežejo zadovoljivo ostrino šele v območju med f/11 in f/16, medtem ko je centralna ostrina dobra med f/5,6 in f/11, odvisno od goriščne razdalje. Pri vseh goriščnih razdaljah je ostrina precej podobna z manjšim odklonom navzdol pri 12 in 20 mm.

Enako kot v FX seriji, so tudi v DX seriji na zadnjem mestu ribje oko objektivi in sicer zaradi izrazito slabših robov in vogalov glede na sredino slike. Namenoma sem napisal v množini, kajti testiral sem kar tri: Nikon 10,5mm f/2,8, Tokina 10-17mm f/3,5-4,5 in Sigma 10mm f/2,8.

Najboljši je AF DX Fisheye-Nikkor 10.5mm f/2.8G ED. Sredina je ostra v širokem območju od f/2,8 do f/11, robovi med f/4 in f/11, medtem ko so vogali na celem območju neostri. Tudi na splošno sem bil s tem objektivom zelo zadovoljen in se mi je vedno zdel boljši od njegovega 16 mm FX brata. Glavni problem je zelo močna kromatska aberacija, ki pa jo je možno dobro odpraviti s programi za obdelavo slik.

Tokino sem testiral samo pri 10 mm. Kljub temu, da je to na splošno med podvodnimi fotografi zelo hvaljen objektiv, je moja Tokina opazno slabša od mojega Nikona. Najboljšo ostrino pri 10 mm ima v sredini med f/5,6 in f/11, vendar nikoli ne doseže takih vrednosti kot 10,5 mm Nikon.

Najslabše se je odrezala izposojena 10 mm Sigma. Centralna ostrina je najboljša med f/8 in f/11, vendar so robovi porazni, vsekakor neprimerljivo slabši od Nikona in Tokine. Še preden sem se lotil teh testov, sem si izposodil 15 mm f/2,8 Sigmo (full frame). Tudi takrat sem bil nad njeno vogalno kvaliteto izjemno razočaran, saj je bila neprimerljivo slabša od 16 mm Nikona. To me zelo čudi, kajti opazil sem, da veliko profesionalnih podvodnih fotografov uporablja prav Sigmo 15 mm! Sigmini ribje oko objektivi vsekakor niso naredili vtisa name in tudi v bodoče se jih bom izogibal. Druga zgodba pa so Sigmini makro objektivi, ki so po kvaliteti videti primerljivi z Nikonovimi.
 
 
Telekonverterji
 

Imam vse tri Nikon telekonverterje: TC-14E II, TC-17E II in TC-20E III. Že davno je tega, ko sem kupil TC-14E II in TC-20E II. Da je bil TC-20E II slabši od TC-14E II, sem opazil že na filmu z s takratnim objektivom AF-S 80-200mm f/2,8. Čim se je pojavil TC-20E III, sem ga zamenjal in novi telekonverter je res nekoliko ostrejši od starega (na D3 je bil skupaj s 70-200/2,8 čisto spodobno oster). TC-17E II sem kupil čisto pred kratkim. Omenjene telekonverterje lahko uporabljam le v kombinaciji z AF-S VR Micro-Nikkor 105mm f/2.8G IF-ED in AF-S Nikkor 70-200mm f/2.8G ED VR II, kajti drugi moji objektivi z njimi niso kompatibilni.

S telekonverterjem TC-14E II sem na testih dosegal prav izjemne rezultate in njegov nakup priporočam prav vsakemu lastniku ustreznih AF-S objektivov, s katerimi je kompatibilen. 105mm f/2,8 (efektivna goriščnica 150 mm) komaj za malenkost izgubi na svoji kvaliteti. Slika je komaj opazno manj ostra od objektivov 50/1,4, 85/1,8 in 60/2,8, vendar praktično enako ostra, kot Sigma 150/2,8 (brez telekonverterja!). Največjo ostrino sem dosegel pri zaslonkah med f/5,6 in f/11

Še bolj izjemen rezultat pa sem dosegel s 70-200/2,8 pri 200 mm (efektivna goriščnica 280 mm). Slika ni v sredini praktično popolnoma nič izgubila na svoji ostrini, le vogali so postali malenkost mehkejši. Najboljše zaslonke so med f/5,6 in f/11, vendar je tudi že f/4 izredno ostra!

S telekonverterjem TC-17E II je 105/2,8 (efektivna goriščnica 180 mm) še vedno precej oster. Po ostrini se uvrsti nekje za Sigmo 150/2,8 in pred Nikonom 28/1,8. Ta kombinacija pa ustvari močno kromatsko aberacijo v vogalih, ki je pri kombinaciji 105 + TC14 ni. Največja ostrina je med f/8 in f/11.

Tudi pri 70-200/2,8 pri 200 mm (efektivna goriščnica 340 mm) opazimo zmanjšanje ostrine, vendar je ta kombinacija še vedno ostrejša kot AF-S VR Nikkor 70-300mm f/4.5-5.6G IF-ED pri katerikoli goriščni razdalji! Najbolj moteči so mehki vogali z zelo močno kromatsko aberacijo. Najboljša zaslonka je f/11.

Skladno s pričakovanji je TC-20E III najslabši od vseh treh, kljub temu da najnovejša verzija vsebuje asferični element. Pri 105/2,8 (efektivna goriščnica 210 mm) opazimo znaten padec centralne ostrine in mehke vogale, vendar z manj kromatske aberacije, kot pri TC-17E II. Najboljše zaslonke so od f/8 do f/16.

Še slabše se seveda TC-20E III obnese na 70-200/2,8 pri 200 mm (efektivna goriščnica 400 mm) in kombinacija prvič postane po kvaliteti primerljiva z najslabšim zum objektivom 70-300/4,5-5,6. Poslabšana je tako centralna kot še posebej vogalna ostrina, najboljše območje pa je med f/11 in f/16.
 
 
Makro objektivi
 

Zaradi podvodne fotografije so makro objektivi zame izredno pomembni. Prav zaradi njih sem tudi kupil vse tri telekonverterje, ker z njihovo pomočjo ob enaki delovni razdalji povečam razmerje preslikave za faktor telekonverterja. Žal moramo to plačati z razmeroma visoko ceno manjše splošne ostrine sistema in z manjšo svetlobno močjo, ki upočasnjuje (ali celo onemogoči) avtomatsko ostrenje.

V spodnji tabeli je pregled mojih makro objektivov v kombinaciji s telekonverterji in njihove izmerjene vrednosti v območju 1:1.  Pri Nikonu D800 je njegov DX izrez s 15 MP tudi upoštevanja vreden faktor pri makro fotografiji.
 
 

E.g.      = efektivna goriščna razdalja sistema, kakor se nam izpiše v EXIF datoteki
D.r.      = delovna razdalja med sprednjim robom objektiva in objektom (v mm)
f ∞       = maksimalna zaslonka sistema, kadar je objektiv naravnan na neskončno
f 1:1     = maksimalna zaslonka sistema, kadar je objektiv naravnan na najmanjšo razdaljo ostrenja
Iz. FX   = izrez v naravi (izmerjen, v mm), kadar je objektiv naravnan na najmanjšo razdaljo ostrenja pri FX formatu
Iz. DX   = izrez v naravi (izmerjen, v mm), kadar je objektiv naravnan na najmanjšo razdaljo ostrenja pri DX formatu

Glavni problem 60mm f/2,8 je v kratki delovni razdalji in je zato primernejši za fotografiranje nekoliko večjih predmetov z malo večje razdalje. Kot vidimo, objektiv ostri rahlo preko območja 1:1 (dobimo 35 mm namesto 36 mm!).

105mm f/2,8 je enako kot v filmskih časih postal "delovni konj" podvodne makro fotografije (V "DX časih" mu je to vlogo prevzel 60mm f/2,8). Tudi ta objektiv ostri rahlo preko območja 1:1 (spet dobimo 35 mm namesto 36 mm!). Avtofokus je izredno hiter, ki pa ga D800 dobro obvladuje (D2X je imel s tem objektivom v območju 1:1 težave in je pogosto" lovil").

Kombinacija 105/2,8 + TC14 je izredno posrečena in upoštevanja vredna v podvodni makro fotografiji. Ostrina je dobra, avtofokus še vedno deluje dokaj zanesljivo in hitro. V navodilih objektiva 105/2,8 sicer piše, da avtofokus s telekonverterji ne deluje, vendar je bilo to napisano pred D800 / D4 časi, ko so kamere ostrile samo do svetlobne moči f/5,6.

Kombinacija 105/2,8 + TC17 je že opazno slabša. Ne toliko zaradi manjše ostrine, ampak predvsem zaradi avtofokusa, ki sicer v območju 1:1 še vedno deluje, vendar ne več zanesljivo in pogosto "lovi".

Kombinacijo 105/2,8 + TC20 za podvodno makro fotografijo odsvetujem. Avtofokus v območju 1:1 ne deluje več (medtem ko na dolge razdalje deluje dokaj dobro). Ker sem bil prisiljen v ročno ostrenje, nisem (na 36 MP senzorju) naredil niti enega zadovoljivo ostrega posnetka!

Sigma 150/2,8 ima odlično ostrino, veliko delovno razdaljo in počasen avtofokus, ki je prav zaradi svoje počasnosti deloval bolj zanesljivo na Nikonu D2X, kot 105/28. Z Nikonom D800 po novem raje uporabljam kombinacijo Nikon 105/2,8 + TC14, kot Sigmo 150/2,8, kajti ostrina je praktično enaka, poleg tega pa pridobim še 1,4x povečavo. Avtofokus v normalnem območju deluje hitro in zanesljivo, le okoli 1:1 območja je malenkost manj zanesljiv.

 
Slike ravnila z milimetrsko skalo pri najmanjši razdalji ostrenja pri polnem FX formatu in DX izrezu.
 
 
Nekaj primerov
 

V nadaljevanju bom pokazal nekaj izrezov iz testne karte (vedno sredina in desni zgornji vogal), iz katerih je razvidno kako zelo različni so si lahko objektivi po ostrini. Ker sem želel prikazati samo ostrino objektivov (in kromatsko aberacijo, tam kjer je bila tako močna, da jo kamera s svojimi algoritmi ni uspela odstraniti), sem prikazal jpg slike, take kot so prišle iz kamere (brez dodatnega ostrenja), vendar s popravljenimi nivoji (levels), tako da so vse slike enako svetle. Če ne bi popravil svetlosti, bi bili vogalni izrezi precej temnejši zaradi vinjetiranja objektivov.

V D3 časih sem prodal svoja stara objektiva AF Nikkor 24mm f/2.8 in "legendarnega" AF-S Nikkor 17-35mm f/2.8G ED, kajti opazil sem, da sta bila moja na novo kupljena AF-S Nikkor 14-24mm f/2.8G ED in AF-S Nikkor 24-70mm f/2.8G ED pri 24 mm v vogalih precej ostrejša, kot prej omenjena. Poglejmo, kako danes izgledajo tisti testirani objektivi, ki vsebujejo goriščno razdaljo 24mm pri zaslonki f/5,6:
 
 

Vidimo, da ima 14-24/2,8 pri 24 mm neverjetno enakomerno razporeditev ostrine od sredine do skrajnih vogalov. 16-35/4 je pri 24 mm v sredini malenkost slabši od 14-24/2.8, medtem ko je v vogalih precej slabši. 24-70/2,8 je pri 24 mm od vseh testiranih objektivov v sredini najostrejši, vendar je precej slabši v vogalih. Poleg tega ga pesti tudi močna kromatska aberacija, ki pri prejšnjih dveh objektivih ni vidna. 24-120/4 pokaže pri 24 mm podoben profil ostrine, kot 24-70/2,8, s tem da je v sredini malenkost manj oster, v vogalih pa je zelo podoben.

Žal mi je, da objektivov 24/2,8 in 17-35/2,8 nimam več, kajti prav zanima me, kako bi prenesli ta test z D800...

Naslednja je primerjava 28 mm goriščnice pri zaslonki f/5,6 pri objektivih AF-S NIKKOR 28mm f/1.8G, AF-S NIKKOR 16-35mm f/4G ED VR in AF-S NIKKOR 24-70mm f/2.8G ED.
 
 

Vidimo, da 28/1,8 pravzaprav ni tako zelo superioren glede na zum objektive. Pri zaslonki f/5,6 je zmerno oster v sredini in dokaj mehak v vogalu. 16-35/4 je v sredini malenkost manj oster od 28/1,8, zato pa je presenetljivo ostrejši v vogalih! Pri 24-70/2,8 vidimo pri 28 mm podoben profil ostrine, kot pri 24 mm. Objektiv je izredno oster v sredini in s tem ostrejši od 28/1,8, zato pa je precej šibak v vogalih z močno kromatsko aberacijo.

Pri 50 mm in zaslonki f/5,6 sem primerjal AF-S NIKKOR 50mm f/1.4G, AF-S NIKKOR 24-70mm f/2.8G ED in AF-S NIKKOR 24-120mm f/4G ED VR.
 
 

Vidimo, da je 50/1,4 absolutni zmagovalec. V sredini sicer ni praktično nobene razlike med vsemi tremi objektivi, zato pa je ogromna razlika v vogalih. 50/1,4 je eden od najostrejših objektivov v vogalih, kar sem jih testiral in s tem veliko ostrejši od obeh zumov pri 50 mm. Presenetljivo najslabši je 24-70/2,8, ki ima pri tej goriščni razdalji v vogalu slabšo ostrino od 24-120/4 in povrhu še precej kromatske aberacije.

Pri 85 mm in zaslonki f/5,6 sem primerjal samo AF-S NIKKOR 85mm f/1.8G in AF-S NIKKOR 70-200mm f/2.8G ED VR II.
 
 

Kljub temu, da je 70-200/2,8 moj najostrejši zum objektiv, je 85/1,8 zmagovalec. V sredini je malenkost ostrejši, medtem ko je razlika v vogalu še bolj očitna.

Nazadnje sledi še primerjava med AF-S NIKKOR 70-200mm f/2.8G ED VR II pri 200 mm, isti objektiv v kombinaciji s telekonverterjem TC14E II pri 200 mm (efektivna goriščna razdalja 280 mm) in AF-S VR NIKKOR 70-300mm f/4.5-5.6G IF-ED pri 300 mm, vsi pri zaslonki f/5,6:
 
 
Vidimo da 70-200/2,8 s TC14 v sredini ne izgubi absolutni nič ostrine! Drugače je v vogalu, vendar je tudi tu padec ostrine minimalen. Čisto druga zgodba pa je 70-300/4,5-5,6 pri 300 mm, ki je opazno najslabši tako v sredini, kot še posebej v vogalih!