Seacam Silver D800/D800E

 
(oktober 2012)
 

Podolgovata črna elipsa, s stiliziranim napisom "Seacam", ki spominja na morske valove, je verjetno znana vsakemu podvodnemu fotografu. Majhna elipsa je prilepljena na srebrne aluminijaste izdelke, ki pomenijo vrhunsko kvaliteto in zanesljivost v svetu podvodne fotografije. Če bi rekel da je Seacam statusni simbol, bi naredil krivico marsikomu, ki si z njim služi svoj vsakdanji kruh. Seacam je predvsem zanesljivo orodje, ki svojega lastnika nikoli ne pusti na cedilu.

Seacam dobro poznam. Imam to srečo, da stanujem komaj 200 km stran od Voitsberga v Avstriji, kraja kjer se rojevajo Seacam izdelki. Pri Haraldu Hordoschu, lastniku firme in glavnemu konstruktorju Seacam izdelkov, sem zato bil že velikokrat. Prvič je bilo to v davnem letu 1996, torej prej, preden je slavna "silver" serija ugledala luč sveta. Ob mojem prvem obisku mi je razkazal ohišje za Nikon F90 in povedal da pripravlja nekaj čisto novega za novi Nikon F5. Že takrat mi je razkril načrte za svoje bodoče srebrne izdelke, ki so kasneje postali tako prepoznavni po celem svetu.

S Haraldom skoraj nikoli ne poslujeva po pošti. Veliko raje se usedem v avto in se zapeljem k njemu kadar kaj kupujem ali potrebujem servis. Vedno me čaka zanimiv in prijeten pogovor. Preden sem si kupil svoje prvo Seacam ohišje za F5, sem namreč sam skonstruiral in izdelal štiri podvodna ohišja. Zaradi tega me njegovo delo zelo zanima in včasih med nama pride tudi do izmenjave kakšnih zanimivih idej. K sreči je Harald precej odprt človek in rad govori o svojih bodočih projektih, čeprav bi morda kdo drug na njegovem mestu svoje načrte ljubosumno skrival.

Seacam ni tovarna. Seacam je delavnica, pa še to ne ravno velika. Serije ohišij niso velike, zato pa so zelo skrbno ročno izdelane in lahko bi rekel da je v prav vsak izdelek vloženo veliko ljubezni. Harald, ki je izjemno pedanten človek, osebno drži kontrolo nad končno kvaliteto Seacam izdelkov. Zaradi tega lahko pričakujemo, da v svoje roke dobimo zares vrhunski izdelek. Žal pa ima tak pristop dela, ki zagotavlja najvišjo možno kvaliteto, tudi en stranski učinek: astronomsko ceno.

 
 

Ko Harald konstruira svoje izdelke ima profesionalnega podvodnega fotografa v mislih. Vse je prilagojeno vsakodnevni intenzivni rabi, vse je večkrat preizkušeno in testirano. Ohišja so zelo robustno izdelana in vsi deli so predimenzionirani, da zdržijo težke vsakodnevne obremenitve profesionalnih fotografov. Zadnje akrilno steklo je debelo 17,5 mm. Kako debelo je pri ohišjih drugih proizvajalcev? Zaradi tega Seacamova ohišja niso med najmanjšimi na tržišču. Notranje stene so prevlečene z mat tkanino, ki absorbira svetlobo in vpija vodo ob morebitnem manjšem puščanju ohišja. Vsa vodila so brez izjeme zatesnjena z dvema O-ringoma. Vsi vzvodi so primerno vzmeteni, da se vračajo v svoje mirovne položaje. Uporabljeni so najkvalitetnejši materiali in nerjaveče jeklo je zares nerjaveče v pravem pomenu besede. Ohišja so konstruirana prvenstveno iz šestih glavnih materialov: aluminij, jeklo, tehnopolimer, guma, akrilno steklo in optično steklo. Vsak od teh materialov je zelo skrbno izbran in v najvišji možni kvaliteti. Kljub temu pa so Seacam izdelki izredno elegantni. Vse je značilno zaobljeno, nikjer ni nobenih ostrih robov in vogalov. Zgleda da sta krog in elipsa Haraldova najljubša geometrijska lika. Seacam oprema pozna le dve barvi - srebrno in črno. Če smo natančni, opazimo dva odtenka srebrne barve - barvo galvaniziranega aluminija in visoko sijajno srebrno - barvo nerjavečega jekla. Srebrna in črna se umetelno prepletata v končni izdelek in če lahko rečemo, da so nekateri avtomobili lepši od drugih, potem lahko tudi opravičeno rečemo, da so Secamova ohišja s svojimi elegantnimi zaoblenimi linijami oblikovno ena od najlepših na tržišču.

Seacam dela. Ampak zares dela. Velikokrat sem po svetu srečeval fotografe z ohišji drugih proizvajalcev in ne rečem, da njihova ohišja niso delala, vendar velikokrat sem bil priča raznim manjšim problemčkom. Zobnik na objektivu se ni dobro prilegal zobniku v ohišju, ker je bil pretanek. Navoji porta so bili preveč fini in je bilo potrebno veliko pazljivosti pri privijanju porta na ohišje, da ni šlo preko navoja. Včasih je bila potrebna pomoč še enega para rok, da se je port odvil od ohišja in še bi lahko našteval. Teh težavic pri Seacamu enostavno ni. Morda se res kdaj kašen port težje odvije in je potrebna dodatna pomoč, vendar je krivec za to ne dovolj namazan O-ring, kadar je port več dni privit na ohišje in ne slaba izdelava navoja.

Poznam fotografa, ki mu je Seacamovo ohišje skupaj s Seacam bliskavicama padlo iz višine 1,3 m na kamnita tla. Ena bliskavica je padla direktno na koničasto skalo. Aluminij na telesu bliskavice se je globoko udrl, vendar se ni preluknjal. Bliskavica je delovala in še danes jo uporablja brez kakršnegakoli popravila pri Seacamu. Ohišje je priletelo na tla s spodnjim delom in se pri tem odprlo. Zlomili sta se edino plastični vodili, ki zagotavljata da se obe polovici ohišja pravilno prilegata pri zapiranju. Oba plastična delčka je sam zamenjal (brez pošiljanja v Avstrijo) in ohišje, ki ni bilo nikjer drugje poškodovano ali kakorkoli zvito, je še naprej delovalo popolnoma brezhibno. Koliko drugih ohišij bi zdržalo tak "test"?

 
 

Ob tej priložnosti bi rad napisal tudi nekaj lastnih izkušnjah v zvezi s kvaliteto Seacama.

Sam se v sosednji Hrvaški večkrat s svojim petmetrskim napihljivim čolnom odpravim na tritedensko potapljanje na "samotni" otok, kjer ni ne tekoče vode ne elektrike. Otok je 15 milj oddaljen od najbližje civilizacije in ponuja vrhunsko potapljanje v južnem Jadranu. S seboj vzamem svoj kompresor, gorivo, vodo, hrano, potapljaško opremo, fotografsko opremo, solarne celice za napajanje fotografske opreme in prenosnika ter minimalno taborno opremo. Vodo (studenčnico) za spiranje svojega ohišja dobim pri edinem prebivalcu otoka - pastirju ovac, in jo vse tri tedne držim v manjšem plastičnem sodu. Običajno sem ves dan na čolnu in sladko vodo vidi moje ohišje šele zvečer. Moja Seacam oprema pa kljub temu deluje vse čas brezhibno in tudi po dolgih letih intenzivne rabe moja Seacam ohišja ne kažejo nobenih sledov korozije.

Seacam oprema je trajna naložba. Žal pa smo prisiljeni v menjavo in kupovanje nove opreme zaradi tehnološkega razvoja kamer, ne zato, ker bi se ohišje iztrošilo. Moje F5 ohišje je bilo po osmih letih intenzivne rabe še vedno popolnoma funkcionalno, a me je razvoj kamer prisilil v digitalno tehnologijo, zaradi česar sem bil prisiljen nabaviti tudi novo Seacam ohišje. Tudi D2X ohišje bi lahko še dolga leta brezskrbno uporabljal, kajti nič se ni pričelo kvariti, tako kot se pri starem avtomobilu. Po šestih letih še vedno vse deluje kot novo, le na njegovi zunanji površini so vidni sledovi rabe. Morda bom moral počasi zamenjati tudi steklo mojega makro porta, ki je danes staro že dobrih 14 let (iz F5 časov). Zastarelost mojega D2X je bil edini razlog, ki me je prisilil, da sem moral kupiti novo ohišje.

Moje prvo Seacam ohišje za F5 je bilo iz čisto prve serije novih srebrnih ohišij in v začetku so se pojavili manjši problemi s korozijo na njegovi površini - začelo je dobivati bele lise. Harald je ta problem hitro rešil s ponovno zaščito ohišja in od takrat dalje nisem imel z njim popolnoma nobenih problemov.

Od leta 2006 dalje sem uporabljal svoje drugo Seacam ohišje - za Nikon D2X. Z D2X ohišjem sem v šestih letih opravil okoli 1100 delovnih potopov (kar je okoli 1200 ur potapljanja) in okoli 70.000 posnetkov. Uporabljal sem ga v vseh mogočih podvodnih okoljih, vključujoč tudi podzemne jame in pod ledom. 99% mojih potopov pa je morskih, dve tretjini od tega v Hrvaškem delu Jadranskega morja, kjer sem ga velikokrat uporabljal na globokih tehničnih potopih. Medtem ko so oznake na ohišjih, ki kažejo največjo delovno globino, dostikrat precej optimistično napisane (s filozofijo v glavi: "Saj se rekreativni potapljači itak ne potapljajo globje od 40 m"), je Seacamova oznaka "Tested -80 m" zelo konservativna. Do sedaj sem se s Seacam ohišjem najgloblje potopil na 90 m, vendar Harald pravi, da bi brez problema moralo zdržati 120 m. In verjamem tej izjavi.

 
 
 
Na zgornji sliki je moje Seacam D2X ohišje po šestih letih intenzivne rabe.
 
 
 

Detajli na zgornjih slikah kažejo sledove rabe, vendar če upoštevamo 1100 potopov je ta obraba minimalna. Edine sledove korozije opazimo pod sponko iz nerjavečega jekla, ki je najbolj občutljivo mesto na ohišju. Tu naj še enkrat poudarim, da je bilo moje ohišje dostikrat cel dan slano in je šele zvečer videlo sladko vodo. Morska voda se je nabrala pod sponko in je skupaj z dvema različnima kovinama (aluminij in jeklo) ustvarila galvanski člen, ki je povzročil to minimalno korozijo. Vogali ohišja so tudi obdrsani, vendar brez sledov korozije. Najbolj vidni sledovi rabe so na plastičnih delih ohišja.

 
 

Os vodila ohišja zgleda skoraj kot nova kljub šestim letom intenzivne rabe. V tem času je bilo ohišje samo enkrat na servisu pri Haraldu (približno po treh letih).

Po šestih letih sem se torej poslovil od svojega starega in tehnološko zastarelega D2X in z velikim veseljem kupil svojo novo kamero: D800. Čim sem kamero nabavil, sem takoj po e-mailu o tem obvestil Haralda in si rezerviral en primerek bodočega ohišja zanjo. V tistem času je bil Harald zelo zaposlen s konstruiranjem ohišja za D4, zato je bilo potrebno na novo ohišje za D800 počakati kar nekaj mesecev.

Komaj nekaj dni pred mojim pettedenskim potovanjem v Egipt in Indonezijo, sem dobil od Haralda sporočilo, da je moje novo ohišje pripravljeno. Skupaj z njim sem vzel tudi najnovejše iskalo S10 in veliko kupolo "Superdome" (SD), verzijo "Superdeep". Za SD sem se odločil na podlagi predhodnih testov, ki so opisani tule. Harald pravi, da je SD kupola zaradi velike ravne površine bolj občutljiva na tlak kot ostali deli opreme, zato se zares ne bi smela uporabljati globlje kot 80 m. Zaradi tega sem se odločil za "Superdeep" verzijo, ki je testirana do 160 m.

 
 

Harald Hordosch s svojim najnovejšim izdelkom: Seacam Silver D800/D800E

 
 
 

Surovi izdelek, izrezkan iz enega kosa aluminija.

Ob mojem obisku mi je Harald tako kot običajno razkazal njegov postopek izdelave novega ohišja, ki že nekaj časa ni več vlivanje, ampak rezkanje iz celega kosa aluminija. S seboj sem prinesel svojo kamero in Harald mi je držal detajlno predavanje, kako se kamera vstavi v novo ohišje in kako se ga najbolj učinkovito uporablja.

 
 

Na to, da nas proizvajalci kamer vedno znova presenečajo z novimi, boljšimi izdelki, smo se že navadili. Toda podvodno ohišje je le aluminijasta škatla, ki mora tesniti in prenašati komade fotografa do gumbov na kameri. Tu se ne more zgoditi nič bistveno novega, sem mislil. Prehod iz ohišja za F5 na D2X je bil res velik korak, kajti digitalna kamera ima bistveno več za fotografa pomembnih gumbov, kot filmska. Zaradi tega je bilo ohišje za D2X bistveno bolj kompleksno, kot za F5, s skoraj 3x več vodili. Toda kaj pa D800? Ali ima D800 sploh kakšen gumb več, kot D2X? Ko sem novo D800 ohišje vzel v roke sem videl, da sem se zelo motil. Bil sem namreč priča ogromnemu napredku, ki ga je Seacam izvedel v teh nekaj letih.

 
 
 
 
 
 

Glavne novosti, ki sem jih na novem ohišju takoj opazil so:

  • novi sistem zapiranja ohišja
  • na novo izdelana vodila do gumbov na kameri, ki so preko vzvodov speljana na rob ohišja, da so lažje dosegljiva z roko
  • na novo oblikovana nekatera vodila (npr. sprožilec)
  • novi alarm za vodo
  • vzmetena gumijasta koleščka, ki vrtita glavni in pomožni kolešček za ukaze na kameri
  • koaksialno speljana vodila do nekaterih gumbov na kameri

Poleg tega je Seacam izdelal tudi popolnoma novo in manjše iskalo S10, na svoje porte pa je zaradi dodatne varnosti dodal še en dodaten O-ring.

 
 
Iskalo S180 (levo) in S10 (desno).
 
 
 

Novo iskalo S10 je precej manjše od starega S180, vendar presenetljivo, slika v iskalu ni popolnoma nič manjša in vidna je iz enake udobne razdalje, kot pri S180 iskalu. Poleg manjše velikosti in teže se novo S10 iskalo razlikuje od starega še v dveh lastnostih. Prva je ta, da vanj gledamo pod kotom 10°. Ta majhen odklon od optične osi je ravno dovolj majhen, da še ni moteč pri pokončnih slikah, vendar pri makro posnetkih na dnu nekoliko pomaga pri udobnejšemu gledanju. Iskalo lahko montiramo in demontiramo v nekaj sekundah brez uporabe kakršnegakoli orodja.

 
 

Druga in po mojem mnenju najpomembnejša lastnost pa je ta, da novo iskalo popolnoma nič ne zastira slike na monitorčku kamere, medtem ko sta jo stari iskali S180 in S45 kar znatno prekrivali. Z njim udobno vidimo celoten monitorček tudi pri kamerah nižjega profila, kot je D800.

 
 
 
 
 

Ohišje z makro portom za 60 mm objektiv.

 
 
 
 
 

Ohišje z veliko kupolo Superdome (SD). SD kupola je zares velika in ohišje se praktično skrije za njo. Kljub temu, da vsebuje velik balon zraka, me je skrbelo da ne bo pretežka zaradi debelejše zadnje stene (Superdeep verzija). V vodi sem odkril, da je neverjetno dobro balansirana in popolnoma nič pretežka. Nasprotno - dobil sem občutek, da bi navadna verzija morala biti celo prelahka, zato je morda Superdeep opcija celo boljša odločitev. Pri fotografiranju (kadar je ohišje brez bliskavic) kupola morda malo obrača ohišje navzgor, vendar ne toliko, da bi nas zaradi tega začelo boleti zapestje. Po drugi strani pa je to tudi dobra lastnost, kajti če ohišje odložimo na dno, ni bojazni da bi se s steklom obrnilo navzdol.

Novi sistem zapiranja ohišja mi je od vseh novosti najbolj padel v oči. Stare sponke iz nerjavečega jekla so odšle in sedaj je v uporabi nov sistem z dvema ročkama (Titanium SAFETY LOCK fastening system), ki je enostavnejši in predvsem varnejši za uporabo. Pod "varnejši" nisem mislil samo na fotografove prste, ki so jih ob nepazljivem rokovanju lahko sponke z močnimi vzmetmi stisnile ob ročaje ohišja, ampak tudi na varnost kamere.

 
 
 

Nove ročke so tako izvedene, da se v nobenem primeru ne morejo odpreti pod vodo, ohišje pa je nemogoče zapreti, če bi slučajno glavni O-ring skočil iz svojega utora. Pri starem sistemu s sponkami z močnimi vzmetmi je bilo to načelno možno, kar pa bi imelo za posledico utopitev kamere.

Ohišje je opremljeno z vodili do večine gumbov in kontrol na kameri. Najbolj enostavno bo, če napišem do katerih gumbov ni vodil:

  • Gumb za preverjanje globinske ostrine na sprednji strani kamere
  • Akcijski gumb na sprednji strani kamere
  • AE-L / AF-L gumb
  • Dioptrija iskala
  • Zapiralo okularja
  • Način fotografiranja (S, CL, CH,...)

Od naštetih gumbov in vzvodov bi podvodni fotograf lahko pogrešal kvečjemu Akcijski gumb in AE-L / AF-L gumb.

Seacam je eno tistih bolj redkih ohišij, ki nudi možnost spreminjanja načina merjenja svetlobe (točkovno, centralno ali matrix). Ker je gumb svetlomera čisto blizu iskala, je moral Harald ta problem rešiti s pomočjo dveh zobatih koleščkov.

 
 

Na levi zadnji strani ohišja najdemo v enakem vrstnem redu kot na kameri gumbe za:

  • Meni
  • Zaščita / kontrola slike
  • Zumiranje slike (+)
  • Zumiranje slike (-) in prikaz več manjših sličic
  • Portditev nekaterih nastavitev (Ok)

Gumbi so rahlo cik-cak razporejeni da so s tem nekoliko bolj odmaknjeni drug od drugega, kar olajša dostop pri uporabi debelih ali suhih rokavic.

Na desni zadnji strani ohišja najdemo od zvrha navzdol:

  • Kolešček za izbiranje načina svetlomera (točkovno, centralno ali matrix)
  • Potrditev nekaterih nastavitev (Enter)
  • Gumb za "Live view"
  • Kolešček za preklop v "Live view" načinu (klasična kamera ali video)
  • "Info" gumb
  • Večnamenski izbirnik ("Joystick") pa je preko štirih vzvodov speljan na skrajno desno stran ohišja, tako da so gumbi lažje dosegljivi s palcem desne roke, tudi kadar z njo držimo ohišje za ročaj. Tudi ti gumbi so rahlo cik-cak razporejeni in dovolj odmaknjeni drug od drugega, da jih zanesljivo dosežemo z debelimi ali suhimi rokavicami. Njihova razporeditev je zelo logična in intuitivna.
 
 

Na levi zgornji strani ohišja se nahajajo vse štiri glavne komande, razporejene enako kot na kameri (razen načina fotografiranja: S, CL, CH...):

  • Kvaliteta slike
  • Izravnava beline (WB)
  • Bracketing
  • ISO
  • Na zadnjem delu leve zgornje strani ohišja se nahaja še majhen kombiniran vzvod, ki je zdaj že standard za Seacam ohišja za Nikon kamere: Če pritisnem noter, aktiviramo predvajanje slik (Playback), če ga potegnemo navzven, brišemo trenutno prikazano sliko (Delete).

Na desni zgornji strani je drugi kombiniran vzvod, ki je ravno tako standard na Seacamovih Nikon ohišjih. Če ga potisnemo nazaj, pritisnemo na kameri na gumb za spreminjanje načina osvetlitve (M, A, S, P), če ga potisnemo naprej, pa pritisnemo na gumb za kompenzacijo osvetlitve (+/- korekcijski faktorji).

Na desnem sprednjem zgornjem robu se nahaja tudi kolešček za vklop / izklop kamere.

 
 

Na desni strani ohišja zgoraj, zadaj se nahaja kolešček, ki vrti kolešček za glavne ukaze na kameri (pri ročni osvetlitvi s tem koleščkom spreminjamo čase zaklopa). Tik ob njemu je vzvod za aktiviranje gumba AF-ON.

Desno spredaj je sprožilec, ki ima dvojno funkcijo. Če ga stisnemo klasično k sebi (kot npr. sprožilec na puški), pritisnemo na sprožilec na kameri in fotografiramo. Če pa ga potisnemo naprej, preko koaksialnega voda pritisnemo na video gumb na kameri. S prvim pritiskom naprej pričnemo snemati video, z drugim ustavimo snemanje.

Nad sprožilcem je desna (pomožna) vtičnica za kabel za drugo bliskavico

Pod sprožilcem je kolešček, ki vrti kolešček za podukaze na kameri (pri ročni osvetlitvi s tem koleščkom spreminjamo zaslonko).

Še nižje spodaj je s plastičnim pokrovom zaprta dodatna luknja za tretjo vtičnico, ki jo lahko (proti doplačilu) vgradimo za daljinski sprožilec.

 
 

Na levi strani ohišja se nahaja (od vrha navzdol):

  • Leva (glavna) vtičnica za kabel za prvo (glavno) bliskavico
  • Vzvod z dvojno funkcijo. Če ga potisnemo navzgor stisnemo na kameri gumb za sprostitev objektiva. To je zelo dobrodošla funkcija, ker je ta gumb dostikrat zelo težko dosegljiv ali celo nedosegljiv (kadar ima objektiv velik premer, ali zobnike za ostrenje / zumiranje). Te možnosti ohišje za D2X ni imelo, zato je bilo potrebno uporabljati posebno palčko za pritisk na ta gumb. Če vzvod potisnemo navzdol, preko koaksialnega voda pritisnemo na gumbek za izbiro AF načina na kameri (AF-S, AF-C in različne načine delovanja AF senzorjev).
  • Pod tem vzvodom sta eden pod drugim dva večja koleščka, ki na notranji strani ohišja vrtita dva zobnika. Uporabimo ju lahko za zumiranje, ročno ostrenje ali A-M preklop na starejših makro objektivih.
  • Čisto spodaj je majhen vzvod, s katerim preklapljamo med avtomatskim in ročnim ostrenjem.
 
 

Sprednja notranja stran ohišja.

 
 

Sklop prenosov v sprednji levi strani ohišja.

 
 

Sklop prenosov v sprednji desni strani ohišja (potegni z miško preko desne slike!). Harald me je nekoč rekel, da tudi dve kameri nista popolnoma enaki zaradi gumijastih delov. To mu je povzročilo nemalo preglavic pri finih nastavitvah ohišij, v zadnjem času pa je ta problem zelo elegantno rešil tako, da vzmeti pritiskajo gonilna koleščka ob kamero.

 
 

Sistem za izbiro AF načina (levo) in za aktiviranje videa (desno). Potegni z miško preko slik!

 
 

Vodilo do gumba za spreminjanje načina osvetlitve (M, A, S, P) in do gumba za kompenzacijo osvetlitve (+/- korekcijski faktorji). Potegni z miško preko slike!

 
 

Zadnja notranja stran ohišja.

 
 

Sklop vodil do gumbov na levi zgornji strani kamere (Kvaliteta slike, izravnava beline (WB), Bracketing in ISO).

 
 

Vodilo do gumbov za "Playback" in "Delete" (levo). Na desni sliki so vodila do gumbov na levem zadnjem robu kamere (Meni, zaščita / kontrola slike, zumiranje slike (+), zumiranje slike (-) in potrditev nekaterih nastavitev (Ok)).

 
 

Na levi sliki je nova alarmna naprava, ki signalizira puščanje vode akustično in z rdečo LED lučko (vidno v zgornjem okencu). Na desni sliki je kompleksna desna stran zadnje stene ohišja.

 
 

Vodila do večnamenskega izbirnika.

 
 

Vodilo do koleščka, ki vrti kolešček na kameri za glavne ukaze (in je prav tako vzmeten, da bolje pritiska na kamero), vodilo do AF-ON gumba in zobati prenos do gumba za izbiro načina osvetlitve (točkovno, centralno ali matrix).

 
 
 

Kamera v ohišju.

Ohišje je zelo ergonomično zasnovano, kljub temu da ni med najmanjšimi na tržišču. Rokovanje z njim je lahko in zelo intuitivno. V nadaljevanju je nekaj slik, ki ilustrirajo kako se ohišje obnese v manjših ženskih rokah.

 
 
 

Pritisk na sprožilec (levo) in kontrola zaslonke (desno).

 
 

Kontrola časa zaklopa.

 
 

Upravljanje večnamenskega izbirnika.

 
 

Istočasna kontrola časov zaklopa in sprožilca. Zadnji kolešček je na Seacamovih ohišjih s palcem nekoliko lažje upravljiv kot sprednji kolešček, ki ga običajno vrtimo s kazalcem in sredincem. Ker je zaslonka v podvodni fotografiji pomembnejša od časov zaklopa, nekateri podvodni fotografi zamenjajo funkciji sprednjega in zadnjega koleščka na kameri v meniju za osebne nastavitve. Tako upravljajo z zaslonko z zadnjim koleščkom s palcem.

 
 

Kontrola gumbov na zadnjem levem robu kamere.

 
 

Zumiranje ali ročno ostrenje.

V zvezi s D800 Seacam ohišjem imam eno samo manjšo pripombo, oziroma bolje opozorilo za vse njegove bodoče lastnike: vzvod za preklop med ročnim in avtomatskim ostrenjem, ki se nahaja spredaj, levo spodaj, se zelo rad premakne. Žal pa je njegova konfiguracija taka, da kamera avtomatsko ostri, kadar je vzvod obrnjen navzdol. Zelo rado se namreč zgodi, da se vzvod pomakne v zgornji položaj (ročno ostrenje), kadar se npr. z ohišjem dotaknemo dna ali česa drugega. Ob neki priložnosti (čisto na začetku, ko sem ohišje šele spoznaval) sem imel kamero naravnano na ročno ostrenje. Ker sem fotografiral z ribje oko objektivom, na medlici nisem opazil, da so slike (rahlo) neostre. Šele ko sem slike presnel na računalnik, sem videl da je večina slik mehkih (razen tistih, kje je bil glavni objekti oddaljen približno 30 cm od objektiva). Od takrat dalje stalno z levo preverjam ali je vzvod v pravilnem položaju za avtomatsko ostrenje (navzdol).

Kljub tej manjši pomanjkljivosti pa lahko brez vsakega dvoma rečem, da je Seacamovo novo ohišje tehnična mojstrovina. Ko sem ga pokazal fotografu, ki še vedno fotografira z D200 in tudi uporablja Seacamovo ohišje, mi je rekel: "Mislil sem, da je že D200 ohišje perfektno, ampak zdaj vidim, da je napredek še vedno možen." Tako kot je Nikon D800 ta trenutek verjetno najboljša kamera za podvodno fotografijo, je Seacam Silver D800/D800E ohišje verjetno najboljše ohišje na tržišču.

Za konec moram še enkrat poudariti, da sem Seacam ohišje kupil (plačal z denarjem), zato ta članek ni zahvala za podarjeno ohišje ali kaj podobnega. Članek izraža moje osebno mnenje o izdelku, napisal pa sem ga enostavno kot kompliment Seacamu in Haraldu, ker sta tržišču ponudila zares vrhunski izdelek, ki ga priporočam vsakemu podvodnemu fotografu - lastniku Nikona D800 (seveda, če si ga lahko privošči...).